Katere snovi ne smejo biti več v embalažah?

Mejna vrednost težkih kovin in prepoved PFAS

Dve kategoriji snovi sta s PPWR eksplicitno omejevani: težke kovine nad mejno vrednostjo in PFAS v embalaži, ki je v stiku s prehrano. Za težke kovine velja mejna vrednost 100 mg/kg — vsota svinca, kadmija, živega srebra in šestvrednostnega kroma v embalaži. Če embalažo preseže, ta ne izpolnjuje zahtev uredbe. Za PFAS velja prepoved posebno za embalažo, ki je namenjena stiku s hrano; zunaj tega konteksta PPWR PFAS posebej ne ureja.

Za tiste, ki dajejo embalažo proizvajati ali jo sami oblikujejo, to pomeni, da je sestava materiala — ne le oblika ali masa — del zahtev, ki se preverjajo. To se dotika tako primarne embalaže (neposredno okrog proizvoda) kot sekundarne in terciarne embalaže, s posebnim poudarkom, da ima material za stik s hrano ločeno, strožjo linijo zaradi prepovedi PFAS. V primeru dvoma, ali rabljeni material, premaz ali črnilo spadata v eno od teh kategorij, je utemeljitev v tehnični dokumentaciji in, če je potrebno, v laboratorijskih testih dobavitelja — kaj, ki se pojavi tudi v datoteki embalaže in izjavi o skladnosti.

Kjer je to v členu 5

Ti dve zahtevi izhajata iz člena 5 Uredbe (EU) 2025/40, ki ureja zahteve za materiale v embalaži poleg zahtev o ponovno uporabljivi embalaži in reciklabilnosti drugod v uredbi. Ker gre za uredbo, veljata ta mejna vrednost in ta prepoved neposredno in enako v vsaki državi članici, pri čemer nobena država ne sme za to postaviti svojega, drugačnega standarda. Za natančne merske metode, izjeme in morebitne prehodne določbe pri obstoječih zalogah je besedilo člena 5 samega prvi vir za konsultacijo.